Preberite si vse o povečanju prsi
Estetika Fabjan
October 1, 2023
Povečanje prsi je operativni poseg, kjer pacientkam z vstavitvijo silikonskih vsadkov povečamo velikost dojk. Preberite si vse o tem posegu!
Povečanje prsi je operativni poseg, kjer pacientkam z vstavitvijo silikonskih vsadkov povečamo velikost dojk. Preberite si vse o tem posegu!
Estetska in rekonstruktivna kirurgija prsi je kompleksno medicinsko in tudi psihološko področje, ki v pacientih zbuja vrsto vprašanj in dvomov. Najpogostejši in ključni so zajeti v spodnjih odgovorih, ki celostno opisujejo obravnavano področje.
V javnem mnenju prevladuje prepričanje (zlasti v moškem svetu), da pomeni povečanje dojk to, da iz normalno velikih dojk ustvarjamo “seks bombe”. Resnica je čisto drugačna!
Velika večina naših pacientk je praktično brez dojk ali pa ima zelo majhne in jim z operacijo napravimo normalno velike dojke, ki so primerne telesnim razmerjem. Največkrat je dosežena velikost dojk košarica 3(C), nikoli pa več kot košarica 4(D).
V večini primerov skušamo ustreči dvem željam hkrati: za golo telo so zaželene naravne dojke, naravne oblike, simetrične, brez vidnih brazgotin, brez vidnih znakov vsadkov, mehke. Takšne zahteve so pomembne za intimno življenje pacientke. Naravna oblika ima prednost pred velikostjo. S pravilno velikostjo dojk, glede na pravilno razmerje (obseg bokov, prsnega koša, velikost postave) pa kreiramo žensko postavo za običajno življenje, ko je oblečena, saj 90% našega življenja doživljamo drug drugega oblečeni.
Večina pacientk želi doseči oba cilja, vendar se morajo odločiti, ali je bolj pomembna naravna, gola dojka, ali velikost dojke v oblečenem stanju. Primer je lahko ženska, ki nima dovolj žleznega pokrova, da bi napravili dovolj veliko naravno dojko, ki jo zahtevajo telesni proporci. Mora se odločiti, ali napraviti manjše, naravne dojke za “pokazati”, ki so istočasno premajhne za njeno postavo, ali vstaviti večje vsadke za zadovoljitev telesnih razmerij in istočasno tvegati, da se bo del proteze lahko pri golem telesu videl. Mnogokrat napravimo kompromis.
Koristi so predvsem psihične. Ženskam z majhnimi dojkami bistveno spremenijo samopodobo, čutijo se bolj celostne, popolne, bolj ženske. Ženske, ki so izgubile dojko zaradi rakastega obolenja, premagajo občutek invalidnosti in rakavega bolnika. Podobno pozitiven rezultat dosežemo tudi pri izrazito premajhnih dojkah, katere so pri nas v večini. Tudi mlade mamice z uvelimi prsmi želijo ponovno dojke, kot so jih imele pred porodom.
Napravljenih je bilo mnogo študij, ki so pokazale, da je z rezultati operacije zadovoljnih do 80-90 % žensk. Te ženske bi se ponovno odločile za enak poseg. To je najmočnejši argument zadovoljstva. Pri nezadovoljnih je ponavadi vzrok, kljub obsežnim informacijam, preveliko in nerealno pričakovanje.
So primerno velike glede na postavo, naravne oblike, brez brazgotin, brez vidnega roba vsadka, simetrične, naravno mehke. Istočasno je vse to težko doseči, kar pacientki, glede na njen primer, razložimo že pred posegom.
Če idealnih dojk operativno ni mogoče doseči, je potrebno pričakovanja znižati na nivo realnega rezultata. Tako pripravljena pacientka ima visoke možnosti za zadovoljstvo. Če pacientka tega ne more sprejeti, je kot druga možnost bolje poseg odkloniti.
Prva velika skupina so odrasla dekleta, ki so praktično brez dojk in šele z operacijo dobijo normalni ženski simbol. Druga skupina so mlade mamice po porodih z ovelimi in povešenimi prsmi. Po porodih in dojenju si z zdravim načinom življenja (prehrana in telovadba) telo ponovno oblikujejo, za dojke pa potrebujejo pomoč plastičnega kirurga.
V bistvu ločimo dve vrsti vsadkov, obe sta narejeni iz silikonskega plašča, torej je silikon v stiku s tkivom. Pri fiksnih vsadkih je velikost že tovarniško določena, napolnjena s silikonskim gelom ali fiziološko raztopino. Druga vrsta vsadkov pa je taka, da jih lahko dodatno napolnimo, ko so vstavljene, seveda pri operaciji. Običajno jih polnimo s fiziološko raztopino, to je sterilno vodo, ki ima 0,9 odstotka raztopljene kuhinjske soli in je za organizem sprejemljiva, če vsadek poči. Prednost s silikonom polnjenih vsadkov je v tem, da so bolj podobne tkivu dojke in zato bolj naravne na otip ali za lasten občutek ženske.
Prednost vsadkov, polnjenih s fiziološko raztopino, je v tem, da ni nevarna za telo, če uhaja skozi steno vsadka. Pomanjkljivost pa je v tem, da je voda manj podobna tkivu dojke in jo pacientka bolj čuti, na otip je bolj opazna. Imajo tudi višji procent razpoka.
Vsadki imajo gladko ali hrapavo površino. Tisti, s hrapavo površino, po izkušnjah telo lažje sprejme in je manjša možnost za preizrazito ovojnico ali kasnejšo premaknitev vsadka. V zadnjih letih pri nas uporabljamo večinoma vsadke s hrapavo površino, ki so polnjeni s kohezivnim gelom – snovjo, ki drži svojo obliko in ni tekoča. Torej tudi pri morebitnem predrtju takega vsadka vsebina ne izteče v okolico.
Vsadek lahko vstavimo pod prsno mišico ali nad prsno mišico (pod žlezo). Včasih v tem primeru dvignemo še mišično ovojnico, da ojačamo pokrov. Pod mišico zlasti priporočamo vstavitev, če ima pacientka malo žleznega tkiva in zelo tanko podkožje (kožna guba na prsnem košu je tanjša od 2 cm), da je rob proteze manj opazen ali tipen, saj vstavitev pod mišico pomeni debelejši pokrov nad vsadkom. V tem primeru je tudi manjši procent preizrazite ovojnice (kapsule). Mišica pokrije le zgornjo polovico vsadka (dekolte), medtem ko je pri zelo suhih pacientkah spodnji del pokrit le s kožo in se rob vsadka na spodnjem in zunanjem delu proti pazduhi lahko tudi vidi.
Slabost vstavitve pod mišico je večja bolečina nekaj dni po posegu, omejene fizične aktivnosti in šport, ker prsna mišica lahko vsadek premakne ali zarotira za stalno (prvi tedni po posegu), kasneje pa le trenutno – kar se vidi pri določenih gibih. Pri povešenih dojkah je vstavitev pod mišico običajno treba kombinirati z dvigom dojk, kar lahko pomeni dodatno vidno brazgotino navpično pod prsnim kolobarjem.
Vsadek lahko vstavimo nad mišico, če je prisotnega dovolj žleznega in podkožnega pokrova za naravno pokritje vsadka. Prisotnih manj bolečin po operaciji, niso motene telesne aktivnosti. Pri tej vstavitvi obstaja večja možnost nastanka preizrazite ovojnice, če pacientka kasneje shujša, se lahko vidi rob vsadka.
Vsak prsni vložek je za telo tujek, na katerega telo reagira z ovojnico. Ta je pri nekaterih pacientkah (takih je približno 5%) bolj debela in lahko po svoje oblikuje dojko, ki je lahko bolj trda in okrogla. Sicer sama po sebi ovojnica ni nevarna za zdravje in jo z operativnim posegom lahko odstranimo, če pacientko moti. Na žalost ne moremo predvideti, pri kateri pacientki se bo to zgodilo. V desetih letih po posegu se kapsula pojavi v 15-20%.
Izvajamo posebno masažo (tudi dlje od enega leta), ultrazvočno terapijo. Če nismo uspešni (1 % operiranih), s ponovno operacijo odstranimo protezo in jo zamenjamo z novo, ki jo vstavimo pod mišico, kjer je manjša možnost za ponovni nastanek ovojnice.
Vsako povečanje dojk s prsnimi vložki pomeni tudi brazgotino. Od tehnike in pristopa je odvisna velikost in opaznost brazgotine. Danes sta trend reza skozi gubo pod dojko ali polkrožno v spodnji polovici bradavice, ki sta zaradi manjše travme in manjše manipulacije proteze povezana z manj zapleti.
Taka vstavitev prsnega vložka je nevarna in nenatančna metoda in je ne izvajamo.
Pacientka dobi doživljensko garancijo za primer poka proteze. Po eni od študij je 85% pacientk z rezultati zadovoljnih. 15% pacientk pa je bilo po nekaj letih zaradi različnih razlogov (preizrazita ovojnica, želja po večjem vsadku, premaknitev vsadka, …) ponovno operiranih.
Uporabljata se dve obliki vsadkov in sicer okrogli in kapljičasti (anatomski). Najpomembnejša prednost kapljičastega vsadka je, da nam omogoča napraviti dojko naravnejšega izgleda. V praksi pa ugotavljamo, da končni rezultat v primerjavi z okroglim vsadkom ni bistveno drugačen, zaradi česar se pogosteje odločamo za okrogle vsadke. Okrogli vsadki so povezani z manj zapleti, saj se pri morebitni rotaciji vsadka oblika dojke ne spremeni, in so tudi cenejši. Pri vstavitvi pod mišico običajno dobimo naravno obliko z okroglo protezo. Vstavitev pod žlezo večkrat potrebuje kapljičasto protezo.
Pogosto je prisotna (zlasti pri mamicah) situacijo uvelih dojk in je potrebno napraviti dvig in povečanje istočasno. Kakšna kombinacija rezov in brazgotin bo potrebna, je odvisno od stanja dojk in od želja pacientke.
Če ima pacientka svojega žleznega tkiva za košarico B (št. 2) in želi povečanje za eno številko, to je v košarico C (št. 3) in nima pretirane povešenosti (razdalje med prsno bradavico in gubo pod dojko je manjša od 6 cm) je možno napraviti dvig dojk le z izrezom kože okrog prsnega kolobarja, s čimer se dojka dvigne in vstavi vsadek za povečanje. V tem primeru je prisotna brazgotina okrog kolobarja. Pri vstavitvi pod žlezo je bolj primerna kapljičasta proteza, pri vstavitvi pod mišico pa običajno tudi okrogla oblika da naravni izgled. Seveda je pomembna tudi debelina podkožnega tkiva. Če pa ista pacientka želi večje proteze, lahko pride v poštev tudi rez v gubi pod dojko ali samo polkrožni rez v spodnjem delu prsnega kolobarja. Večje proteze v principu pomenijo večje tveganje za komplikacije (hitrejša povešenost dojke zaradi večje teže, viden rob proteze, izguba občutka na dojki ali bradavici).
V primeru večje povešenosti (razdalja med bradavico in gubo po dojko je večja od 6 ali 7 cm) v kombinaciji s povečanjem dojk za 1-2 št., pa je običajno potreben dvig dojk, ki zahteva tudi navpično brazgotino. Ta brazgotina je po 2-3 letih manj vidna, vendar ostane vidna celo življenje. Vidnost brazgotine je odvisna predvsem od reakcije kože in celjenja. Pri kadilkah je celjenje rane lahko bistveno podaljšano (dokazano s študijami), rane se lahko celo razprejo, kar ima za posledico večjo brazgotino. Zato kadilkam ne priporočamo takih operacij predno ne nehajo s kajenjem. V ZDA celo rutinsko merijo nivo nikotina v krvi v smislu preverjanja ali je pacientka res prenehala s kajenjem.
Večino pacientk v Sloveniji sprva zanima velikost bodočih dojk, po opravljeni opraciji pa se največ ukvarjajo z obliko dojke. Zato je pomembno, da se tega dejstva zavedamo že pri načrtovanju operativnega posega. Res je sicer, da večina žensk želi obliko “naravnih dojk”, kar pa je zelo individualen pojem.
Vse ženske imajo asimetrične dojke, ki jih je nemogoče stoodstotno izenačiti. Velikokrat korekcija asimetrije pomeni dodatne brazgotine. V večini primerov je manjša asimetrija bolj naravna od čiste simetrije podpisane z brazgotinami.
Glede zdravja so oboje enako varne. Okrogle proteze so primernejše pri pacientkah, kjer se proteza obrača, ker se ne spremeni oblika dojke kot pri kapljičasti, ki deformira dojko pri rotaciji. Kdaj se bo proteza obračala, ni možno napovedati. Vemo pa, da vnetno žarišče v telesu (običajno zobni granulom) lahko povzroči možnost vrtenja proteze. Tudi hormonska kontracepcija ali hormonske motnje lahko vplivajo na to stanje. Tudi piercingi lahko povzročijo težave, zato priporočamo, da se jih odstrani vsaj 1 teden pred posegom.
Silikon je biomaterial, ki ga človeško telo zelo dobro sprejema, tolerira. Ne povzroča alergij, niti reakcij. Je zelo razširjen v medicini. Vsakdo, ki je kdaj zaužil zdravilo v obliki kapsul, ki imajo ovojnico iz silikona, je že pojedel silikon in tako prišel v stik z njim. Prisoten je v zdravilih, v vsaki injekcijski brizgi itd. To pomeni, da smo praktično vsi že bili v stiku s silikonom.
Široka uporaba silikona v medicini je najboljša izkaznica njegove neškodljivosti za človeško telo.
Kapsula je ovojnica (naravna reakcija na tujek), ki jo napravi telo okrog vsadka. V nekaterih primerih je ta ovojnica preveč izrazita in se skrči ter po svoje oblikuje dojko in naguba površino proteze. Valovitost vsadka zaradi ovojnice, ki je ni mogoče predvideti, lahko povzroči, da se vsadek vidi (pokaže) kadarkoli v življenju. Tudi izguba telesne teže, ko se stanjša debelina žleznega in podkožnega pokrova je lahko vzrok, da se pojavijo vidni robovi – valovi vsadka, ki se prej niso videli.
Ovojnica je naravna reakcija telesa na vsadek in se podobno napravi tudi okrog umetnih sklepov, srčnih vzpodbujevalcev itd. Zakaj se v določenem odstotku napravi močnejša ovojnica, zaenkrat še ne vemo točno, ne predstavlja pa tveganja za zdravje.
Do pojava lahko pride že v prvih mesecih po vstavitvi. Dojka je čvrstejša, okrogla, včasih tudi boleča. V hujših primerih je potrebno to ovojnico sprostiti ali celo odstraniti. Pri tej operaciji se istočasno vstavi vsadek pod prsno mišico, če je bila prej vložen nad njo. Pacientka je že pred prvo operacijo obveščena o vseh možnostih, da lahko pravilno izbere vložek.
V najslabšem primeru odstranimo vsadek. A v več kot 20 letih nismo imeli primera, ko bi zaradi ponovne ovojnice trajno odstranili vsadek.
Vsadki s hrapavo površino, vloženi pod prsno mišico, zmanjšujejo tveganje. Naše izkušnje so pokazale, da pravočasna in pravilna masaža zelo pomaga pri mehčanju ovojnice. Pri kapljičastih protezah smo bolj previdni zaradi premaknitve.
Zavrnitev tujka je stvar alergičnih in imunskih reakcij telesa usmerjenih proti organskim tujkom živalskega in rastlinskega izvora. Silikon je sintetični biomaterial in v tem smislu ne povzroča zavrnitvene reakcije oz. so te zelo redke. Le v primeru infekta je običajno protezo treba začasno odstraniti (za 6 mesecev), česar pa ne moremo šteti med reakcijo zavrnitve. Po naših statistikah je infektov manj kot 1%.
To so kalcijeve sestavine, ki se pojavijo v redkih primerih in zdravju niso nevarne. Motijo lahko rentgenski pregled dojke (mamografijo), zato je zdravniku treba povedati, da so v dojki proteze. V tem primeru bo izbral drugo diagnostično metodo (CT, UZ,MR,..)
Zaradi same operacije so lahko bradavičke manj občutljive nekaj mesecev, v zelo redkih primerih trajno, odvisno od anatomske situacije. Večji je vsadek, več je možnosti za poškodbe živcev.
Potrebujejo jih enako kot ženske brez vsadkov. O tem odloča zdravnik glede na rizične faktorje pacietke (pojavnost raka v družini, število nosečnosti, ginekološka obolenja itd). Za ženske po 40. letu starosti je priporočljivo napraviti pregled v centru za bolezni dojk na vsake 1-2 leti, obvezno pa pred operacijo.
Sililkonski vsadki se uporabljajo od leta 1964 dalje. Danes je kakovost vsadkov toliko napredovala, da ameriški proizvajalci dajejo doživljenjsko garancijo v primeru razpoka vsadka.
Vsadki so testirani na močne pritiske in dolgo trajajoče ponavljajoče se obremenitve. Seveda lahko pri zelo velikih pritiskih počijo – npr. pri avtomobilski nesreči. Pri mamografiji je potrebno napraviti posebne projekcije. Do zdaj nimamo podatkov, da bi vsadek pri mamografiji počil.
Vsaka sprememba v obliki, velikosti, občutku dojke lahko pomeni razpoko vsadka. Obstaja več vrst preiskav, s katerimi se da ugotoviti, ali je vsadek počil. V 90 % pacientka ne občuti poka vsadka, ampak se to ugotovi slučajno pri preiskavi.
Okrog vsakega vsadka se napravi naravna ovojnica, kot normalna reakcija telesa na tujek. Ta ovojnica prepreči, da bi se silikon (ali druga vsebina) širil v tkivo dojke. Le kadar pride do hudih pritiskov, ki bi poškodovali to ovojnico, se lahko silikon razlije v sosednje tkivo. Tu lahko napravi granulome, ki jih je potrebno kirurško odstraniti, sicer pa zdravju ni škodljivo.
Vsadki, ki so polnjeni s kohezivnim gelom, se v primeru razpoka ne razlijejo in so zato ponavadi razpoki neugotovljeni.
V določenih primerih, ko so vsadke odstranili zaradi drugih vzrokov, so našli počen vsadek, vendar je bil silikon ujet znotraj ovojnice okrog vsadka. Pacientka ni imela nobenih težav in sploh ni vedela, da je počen. Torej večina počenih vsadkov sploh ni odkritih, ne dela težav in tudi ni zdravju škodljivih. Če poči tudi ovojnica, pa se lahko vidi sprememba oblike dojke in je to lažje odkriti. V tem primeru vedno raje zamenjamo vsadek.
Študije so dokazale, da otroci, ki pijejo kravje mleko iz tetrapačne embalaže (ki je znotraj prevlečena s silikonsko folijo) zaužijejo več silikona, kot pa otroci, ki se dojijo iz silikonskih dojk. Sicer pa je večina operacij napravljenih tako, da sama žleza dojke ni poškodovana.
Ameriška vladna agencija za hrano in zdravila(FDA) je leta 2006 odobrila uporabo silikonskih protez v ZDA, saj so bili s študijami ovrženi vsi zgoraj omenjeni sumi in pomisleki.
Tudi specialisti, ki se ukvarjajo z rakastim obolenjem dojk, so dokazali s študijami, da prsne proteze ne povzročajo raka na dojkah.
Ali telo lahko razvije alergično reakcijo na silikon?
V več kot 30-letni uporabi silikona v medicini ni bilo znanstveno dokazanih primerov alergije na silikon, do sedaj je poznano le eno poročilo o alergijah na silikon. Kar pomeni 1 primer na 1000.000 operiranih pacientk.
Takšne kot pri vsaki kirurški operaciji. To so infekcija, krvavitve, počasno celjenje ran, ruptura vsadka, hematom.
Do tovrstnih komplikacij sicer izjemno redko pride v kolikor pacientka sledi navodilom, ki jih dobi ob odpustu po posegu.
Izjemno pomembno je, da se prvih nekaj dni po operaciji ne napreza, da počiva in čim manj obremenjuje zgornji del telesa, t.j. prsni koš in roke, saj večina gibov rok izhaja iz ramenskega obroča in so v gibe neposredno vključene tudi mišice prsnega koša.
Priporočamo počitek; zato svetujemo, da si poiščete pomoč pri hišnih opravilih in kuhanju. Najbolje, da do kuhinje čim manj dostopate in se pustite v dneh po posegu razvajati. Pohištvo, opravki, čiščenje ... to vse naj počaka, ko se boste počutile bolje.
Zavedamo se, da odločitev za lepotni poseg ni enostavna, zato se prijavite na brezplačen posvet, na katerem boste skupaj s kirurgom predelali vsa vprašanja, strahove in dvome, ki se vam morda pojavljajo o želenem posegu.
Za posvet in več informacij nam pišite TUKAJ
- Prsi
Hvala za vaše poslano sporočilo. Kontaktiramo vas tekom našega delovnega dne.
Oops! Something went wrong while submitting the form
.svg){kind=small}
.svg)
.svg)
.png)