ELEKTROMIOGRAFIJA

Elektromiografija (EMG) je nevrološka oziroma nevrofiziološka preiskava s katero ocenjujemo delovanje perifernega živčnega sistema in mišic.

EMG je medicinska preiskava, ki se uporablja za diagnostiko bolezni perifernega živčevja. Gre za nadaljevanje klinične nevrološke preiskave, ki vključuje pogovor (anamnezo) in klinični pregled. Glavni cilj EMG je ugotoviti oziroma pomagati ugotoviti lokalizacijo in vzrok nevrološke okvare.

Kako deluje EMG?

EMG spada med t.i. elektrodiagnostične preiskave, podobno kot elektrokardiografija (EKG) in elektroencefalografija (EEG).

Preiskava temelji na merjenju električnih lastnosti živčnih in mišičnih celic. Večinoma preiskujemo živce na rokah in nogah, po potrebi (odvisno od pacientovih težav) pa tudi na obrazu, trupu in medenici oziroma medeničnem dnu.

Kako poteka preiskava

Preiskava poteka v dveh delih.

1. Meritve prevajanja v perifernih živcih

Pri tem delu uporabljamo površinske elektrode, ki so detekcijske in stimulacijske.Detekcijske elektrode nalepimo na kožo nad mišice ali živce in merimo njihovo električno aktivnost, ki jo vzbujamo z draženjem živcev s stimulacijskimi elektrodami in pri tem uporabljamo kratke električne dražljaje.

2. Igelna EMG

Uporabimo igelne elektrode, ki jih zabodemo v mišico in opazujemo ter merimo njeno električno aktivnost pri sproščeni in pokrčeni mišici.

Iz vzorcev mišične električne aktivnosti prepoznamo bolezen ali okvaro tako same mišice kot tudi živcev, ki jo oživčujejo.

Slika: Primer meritve motoričnega prevajanja v medianem živcu pri sumu na sindrom karpalnega kanala. Detekcijske elektrode so nalepljene nad mišice na palčevi strani dlani, stimulacijska elektroda pa je postavljena nad medianim živcem malo nad zapestjem.

Diagnostični pomen EMG

S pomočjo EMG preiskave lahko ugotovimo:

• Okvaro živcev (nevropatija) ali mišic (miopatija)
• Okvaro živčnih ovojnic (demielinizacija) ali živčnih vlaken (aksonska okvara)
• Natančno lokalizacijo okvare (npr. katera živčna korenina ali kateri periferni živec je prizadet)
• Ali so prizadeta motorična ali senzorična živčna vlakna
• Ali je okvara sveža ali stara

Pogoste indikacije za EMG

EMG je pogosto uporabljen za diagnozo naslednjih stanj:

• Sindrom karpalnega kanala
• Okvare vratnih in ledvenokrižnih korenin
• Polinevropatija

Varnost in tveganja

EMG je minimalno invazivna in nenevarna preiskava, ki ne predstavlja tveganja za zdravje. Preiskava ne povzroča poškodb, okvar ali poslabšanja bolezni in nima stranskih učinkov.

Uporaba električnih dražljajev ne sproža epileptičnih napadov in ne moti in ne okvarja delovanja srčnih spodbujevalnikov, slušnih aparatov ali drugih elektronskih medicinskih in medicinskih naprav. Prav tako ni nevarno, če ima preiskovanec v telesu kovino.Na mestu električnega draženja lahko nastane trenutna minimalna bolečina; zaradi zbadanja z igelno elektrodo pa se lahko pojavi kakšna kaplja krvi.  Pri redkih posameznikih lahko zbadanje z igelno elektrodo povzroči nenevarno rahlo, prehodno refleksno slabost in omotico. Praviloma so taki preiskovanci to že doživeli, recimo pri odvzemu krvi, in je najbolje, da na to opozorijo že pred EMG preiskavo. V takem primeru se igelna EMG izvede pri ležečem preiskovancu – praviloma sicer EMG preiskavo izvajamo pri sedečem preiskovancu.

Kako se pripravim na preiskavo

Priprava na EMG preiskavo je pomembna za natančne rezultate in udobje med preiskavo. Tukaj so osnovna navodila:

• Nosite ohlapna oblačila
  Oblecite se udobno in v ohlapna oblačila, ki omogočajo enostaven dostop do delov telesa, ki bodo pregledani. To omogoča lažji dostop za preiskavo brez nepotrebnega slačenja ali neugodja.
• Ne nanašajte krem ali losjonov
  Na dan preiskave ne nanašajte krem, losjonov ali olj na preiskovani del telesa. Te snovi lahko vplivajo na stik elektrod s kožo in posledično na natančnost meritev.
• Obvestite nas o zdravilih
  Zdravniku, ki bo izvajal preiskavo, povejte o vseh zdravilih, ki jih jemljete, vključno s predpisanimi zdravili, brezreceptnimi zdravili in prehranskimi dopolnili. Nekatera zdravila lahko vplivajo na rezultate preiskave.
• Obvestite o zdravstvenih stanjih
  Zdravniku povejte o morebitnih kroničnih boleznih, kot so bolezni srca, diabetes, nevrološke bolezni ali kakršne koli druge zdravstvene težave, ki bi lahko vplivale na preiskavo.
• Odstranite kovinske predmete
  Pred preiskavo odstranite vse kovinske predmete, kot so nakit, ure in kovinske zapestnice, saj lahko motijo delovanje naprav.
• Sprostite se
  Na preiskavo pridite spočiti in sproščeni. Čeprav EMG preiskava lahko vključuje določeno neugodje zaradi vbodov igel, je pomembno, da ostanete čim bolj mirni, saj mišična napetost lahko vpliva na rezultate.
• Sledite posebnim navodilom
  Če vam je zdravnik dal posebna navodila glede prehranjevanja, pitja ali jemanja zdravil pred preiskavo, jih dosledno upoštevajte.

S tem naborom priprav boste zagotovili, da bo EMG preiskava potekala gladko in z minimalnimi motnjami, kar bo omogočilo natančne in zanesljive rezultate.

Trajanje preiskave

V naši ustanovi izvajamo t.i. Veliki in Mali EMG.Mali EMG obsega pregled samo enega področja npr. roki, nogi. Preiskava traja 30 min. Cena je 130 eur.Veliki EMG obsega pregled več kot enega področja in traja 45 min. Cena je 180 eur.

Kdo opravlja preiskavo

Preiskavo na kliniki dr. Fabjan v Šenčurju pri Kranju izvaja priznani zdravnik dr. Zoran Rodi, dr. med., nevrolog in klinični nevrofiziolog.