OPERACIJA ZAPESTNEGA PREHODA (KARPALNI KANAL)

Kateri so vzroki za nastanek sindroma karpalnega kanala?

Sindrom karpalnega kanala se najpogosteje pojavi zaradi pritiska na mediani živec, ki poteka skozi karpalni kanal – ko dolgotrajno in ponavljajoče se obremenjujemo zapestje.

Karpalni kanal sestavljajo zapestne kosti na hrbtni strani roke in toga vezivna plošča na dlanski strani (strokovno znana kot transverzalni karpalni ligament). V kanalu se nahaja mediani živec in tetive upogibalke prstov, ki omogočajo upogibanje prstov in s tem prijemanje ter izvajanje drugih finih gibov. Karpalni kanal ima največji volumen, ko je zapestje v nevtralnem (izravnanem) položaju. Volumen karpalnega kanala se nekoliko zmanjša, ko zapestje upognemo naprej ali nazaj. Ko se pojavi okvara, med takšnim premikanjem čutimo prevelik pritisk.

Med glavne vzroke za nastanek tega pritiska sodijo:

• Ponavljajoči se gibi rok: Delo, ki zahteva ponavljajoče se gibe rok, kot je tipkanje na tipkovnici ali uporaba miške, lahko poveča tveganje za sindrom karpalnega kanala. Taki gibi lahko povzročijo draženje živca in vnetje kit v karpalnem kanalu.
• Artritis: Vnetje sklepov zaradi artritisa lahko povzroči otekanje tkiv v bližini karpalnega kanala in tako stisne mediani živec.
• ‍Hormonske spremembe: Nekatere hormonske spremembe, kot so tiste med nosečnostjo ali menopavzo, lahko privedejo do zadrževanja tekočine v tkivih, kar lahko povzroči pritisk na mediani živec. Hormonske spremembe se lahko pojavijo tudi pri moških in enako vplivajo na karpalni kanal.
• ‍Poškodbe in zlomi: Poškodbe zapestja ali zlomi v bližini karpalnega kanala lahko povzročijo oteklino, ki stisne živec. Včasih se po okrevanju težava odpravi sama, včasih pa se rana zaceli tako, da živec ostane ukleščen.
• Druga bolezen: V tem delu roke se lahko pojavi tumor (ganglion), ki začne pritistkati na karpalni kanal in živec.
• Dedna nagnjenost: Nekateri ljudje imajo lahko genetsko nagnjenost k ožjemu karpalnemu kanalu, kar povečuje možnost za razvoj sindroma karpalnega kanala.
  ‍

Karpalni kanal se lahko pojavi v eni ali obeh rokah. Največkrat se pojavi v eni roki in kasneje (z zamikom) lahko tudi v drugi. To je še posebej pogosto pri fizičnih, tovarniških ali pisarniških delavcih, ki po cele dneve uporabljajo obe roki.

Dejavniki tveganja

Obstajajo določeni dejavniki tveganja, ki povečajo verjetnost, da boste razvili karpalni tunel. Mednje spadajo:

• ženski spol, saj imajo ženske višjo verjetnost za ukleščenje živca, ker je njihov karpalni tunel anatomsko ožji;
• bližnji sorodnik, ki jer razvil enako stanje;
• služba, kjer izvajate ponavljajoče dvige;
• zlom v bližini zapestja;
• kronična stanja, ki vplivajo na živce, npr. sladkorna bolezen;
• vnetna stanja, kot je artitis, ki lahko povzroči otekanje sklepov;
• stanja, pri katerih zadržujete preveč vode v telesu, npr. nosečnost ali pa težave z ledvicami;
• debelost, zaradi povečanega pritiska na sklep.

Kakšni so prvi simptomi?

Simptomi sindroma karpalnega kanala se običajno razvijajo postopoma. To pomeni, da je diagnoza lahko zahtevna in dolgotrajna. Najpogostejši simptomi so naslednji:

• Otopelost in mravljinčenje: Pogosto se pojavi otrplost in mravljinčenje v palcu, kazalcu, sredincu in delu prstanca. To se najpogosteje pojavi ponoči. Ponoči ljudje pogosto spijo s skrčenimi zapestji, kar lahko še bolj stisne živec.
• Bolečina: Bolečina v zapestju, dlani in roki se lahko pojavi, ko sindrom napreduje. Bolečina se lahko širi tudi proti komolcu.
• Slabo prijemanje in zmanjšana gibljivost: Zaradi pritiska na živec lahko pride do oslabljenih mišic v roki, kar lahko vpliva na moč prijemanja in dvigovanja predmetov.
• Težave pri drobnih gibih: Natančni gibi, kot je vezanje vezalk ali zapenjanje gumbov, lahko postanejo težji in manj natančni.
  ‍

V konkretnih primerih naši pacienti poročajo, da so se zjutraj pogosto zbujali z odrevenelostjo in mravljinčenjem v rokah, ki je segalo vse do ramen. Tekom dneva so se jim simptomi dodatno poslabšali, še posebej takrat, ko so kaj držali z upognjenim zapestjem, na primer med delom, vožnjo ali držanjem telefona.

Na začetku razvoja bolezni veliko ljudi pravi, da so težave odpravljali s stresanjem rok. Ko mine nekaj časa in bolezen napreduje, pa tovrstna otrplost ne bo več izginila z razgibavanjem ali stresanjem.

Ker se mišice v roki skrčijo, so posledice za vsakdanje življenje zelo neprijetne. Pojavljati se začnejo bolečina in mišični krči, ker osrednji živec v roki ne deluje tako, kot bi moral.

Kako poteka pregled pri zdravniku?

Če opazite katerega od zgoraj navedenih simptomov, je pomembno, da se čim prej posvetujete z zdravnikom. Diagnoza sindroma karpalnega kanala zahteva podroben pregled in pogovor z zdravnikom. Na pregledu bomo pridobili vse potrebne informacije o vaših simptomih in morebitnih tveganjih. Vzeli bomo podrobno anamnezo, vas povprašali o simptomih, trajanju težav ter morebitnih dejavnikih tveganja, ki bi lahko prispevali k sindromu karpalnega kanala. Na pregled obvezno prinesite izvid EMG (elektromiografija) preiskave.

Nato bomo izvedli klinični pregled, ki običajno vključuje:

• Fizični pregled zapestja: Preverimo morebitno oteklino, bolečino ali občutljivost.
• Test Tinelovega znaka: S prstom nežno potipamo nad karpalnim kanalom, da preverimo, ali se pojavi mravljinčenje ali otrplost v prstih. Pozitiven Tinelov znak lahko nakazuje na stiskanje živca v tem območju.
• Test Phalenovega znaka: Med tem testom boste morali zapestje upogniti navzdol in držati dlan v navpičnem položaju. Če se pojavijo mravljinčenje ali bolečina v roku ene minute, je test pozitiven in kaže na možnost sindroma karpalnega kanala.
• Elektromiografija (EMG): V nekaterih primerih bomo morda priporočili tudi EMG, ki meri električno aktivnost mišic in delovanje živcev. To je lahko koristno za potrditev diagnoze in oceno resnosti poškodbe živca.
• Slikanje zapestja: To je skupina še enih možnih pregledov za odkrivanje karpalnega kanala. Sem spadajo ultrazvok, magnetna resonanca (MR) in rentgensko slikanje (RTG). Ultrazvok omogoča vizualizacijo notranje strukture zapestja, podobno magnetna resonanca in rentgenski žarki.
  ‍

Če pregled in morebitni testi potrdijo diagnozo, vam bomo podrobno predstavili različne možnosti zdravljenja, vključno z operativnim posegom.

Sami lahko že zdaj, če opažate začetne simptome, prilagodite vaš življenjski slog. Priporočamo čim več gibanja in nežnega razgibavanja rok, zmanjšanja repetitivnih gibov (kolikor se le da) in nošenje opornice med spanjem. Pred športno aktivnostjo in drugimi aktivnostmi, kjer intenzivno uporabljate roke (služba, hišna opravila, dolga vožnja …), jih najprej ustrezno ogrejte.

Kje lahko opravim pregled?

V kolikor sumite na sindrom karpalnega kanala, ne odlašajte in se obrnite na nas. V klinikah Fabjan smo zavezani k zagotavljanju najvišje stopnje oskrbe pri obravnavi te in drugih težav z zapestjem. Imamo usposobljeno ekipo strokovnjakov, ki bodo preučili vaše simptome in vam svetovali najboljše načine zdravljenja.

Kdaj smo primerni za operacijo karpalnega kanala?

Operacijo karpalnega kanala priporočamo, kadar konzervativne metode zdravljenja, kot so zmanjšanje aktivnosti, uporaba opornic ali protivnetnih zdravil, ne prinesejo zadostnega olajšanja simptomov. Nekateri znaki, da je operacija potrebna, vključujejo:

• Napredovanje simptomov ali neuspešnost ne-operativnega zdravljenja: Če kljub konzervativnemu zdravljenju opazite poslabšanje simptomov, kot so močnejša bolečina, otrplost ali oslabljena gibljivost, je operacija smiselna možnost za izboljšanje stanja.
• Omejeno delovanje roke: Sindrom karpalnega kanala lahko zelo očitno omeji vašo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog in dela. Če to vpliva na vašo produktivnost ali kakovost življenja, je res vredno, da razmislite o operaciji.
• Dokazana poškodba živca: Z elektromiografijo (EMG) lahko potrdimo prisotnost poškodbe medianega živca.
  ‍

Pomembno je, da z obiskom zdravnika ne odlašate. Nezdravljeni sindrom karpalnega kanala lahko povzroči dolgotrajne in vse slabše se simptome. Če stanje diagnosticiramo pravočasno, je zdravljenje veliko lažje in omogoča preprečitev trajnih poškodb mišic ter povrnitev normalnega delovanja roke. Daljše odlašanje prinese več tveganja za zaplete in za nepopolno zdravljenje.